Občina Žalec leži na obeh bregovih Savinje v Spodnji Savinjski dolini, ki je gosto naseljena, je dokaj ozka in sega od soteske pri Letušu do Celjske kotline. Največja naselja so se razvila ob glavni cesti Ljubljana - Celje, ki je skozi vsa zgodovinska obdobja odigravala odločilno vlogo pri naseljevanju raznih ljudstev, razvoju njihovih kultur in gospodarstev.Posebnost Savinjske doline so veliki hmeljski nasadi z žičnicami. Hmelj je najvažnejša kulturna rastlina doline.

O preteklosti doline propovedujejo številni zapiski, predmeti in spomeniki. Svoje lepote in znamenitosti je dolini podarila tudi narava, saj je na obrobjih oblikovala prijetno hribovje z lepimi izletniškimi točkami (Šmohor, Gozdnik, Mrzlica, Dobrovlje, gora Oljka...), severno od Šempetra pa je ustvarila čudovito kraško jamo Pekel. Dolina je bila naseljena že v pradavnini. Iliri in Kelti so v svojih grobovih zapustili okostja in žare ter predmete iz gline, železa in brona.

  Najbogatejše pa so starorimske izkopanine v Šempetru, ki potrjujejo, da je bila dolina že tedaj sorazmerno gosto naseljena. Ob rimski cesti Emona - Atrans - Celeia so Rimljani imeli vojaške postojanke in utrdbe, pa tudi naselja. Na prostoru današnjega Šempetra je bilo pokopališče bogatih rimskih družin s prelepimi nagrobniki. Tam so odkrili tudi ostanke takratne ceste. Izkopani in lepo urejeni spomeniki so postavljeni v urejeni park ob glavni cesti in so danes najlepša nekropola pri nas, poznajo pa jo tudi obiskovalci iz drugih držav. Nekropola in bližnja jama Pekel z lepimi kapniki in dvoranami privabljata številne domače in tuje obiskovalce.
V času preseljevanja narodov so se čez naše kraje valile trume raznih narodov, ki so prodirali v Italijo, kamor jih je vabilo bogastvo rimske države. Pred njimi so se v svojo domovino Italijo umaknili tudi Rimljani. Izpraznjene kraje so v 6. stoletju postopoma poselili Slovenci, ki so še okrog 200 let živeli v svoji svobodni rodovni ureditvi.
V srednjem veku se je začel razvijati fevdalizem, ki je pri nas trajal okrog 900 let. Iz zgodnje fevdalne dobe (od 9. - 14. st.) so od tedanjih gradov ostale le razvaline. Tedaj najbolj znani fevdalci v dolini so bili Žovneški gospodje, pozneje imenovani Celjski grofje. Nanje nas spominjajo razvaline gradov Žovnek pri Braslovčah, Ojstrica pri Taboru in Celjski grad. Njihove bogate posesti so po smrti zadnjega Celjana dobili Habsburžani, ti pa so jih delili svojim fevdalcem.
Z ukinitvijo fevdalnega reda leta 1848 so tlačani postali osebno svobodni, kar je pospešilo razvoj trgovine in industrijske proizvodnje tudi v Savinjski dolini. V Libojah in Gotovljah so izdelovali keramiko, v Zabukovici so kopali premog, v Preboldu so izdelovali tekstil, v Žalcu in po dolini pa se je proti koncu 19. st. pričelo razvijati hmeljarstvo.
Sedež občine je v Žalcu. Zgodovinski viri navajajo, da je bil Žalec trg že leta 1256 in sedež deželnoknežjega sodišča. Trg je že tedaj dobil svoj grb. Pred sovražnimi napadi so trg obdali z nasipi, v času turških napadov (1471 - 1480) pa so ga utrdili s stolpi, od katerih je eden poleg cerkve še ohranjen. V letih protestantizma na Slovenskem je bila v trgu protestantska molilnica. V srednjem veku je bil Žalec majhen trg, leta 1586 pa je dobil tržne pravice in pravico do dveh sejmov na leto.
Leta 1964 je bil Žalec proglašen za mesto, kar je zabeleženo na spominski plošči na stolpu iz turških časov.

Več o Žalcu