A
l
e
k
s
a
n
d
e
r

A
l
j
e
h
i
n

1892
-
1946

Rodil se je 31.10.1892 v Moskvi bogatim staršem. Igrati ga je naučil starejši brat. Pri šestnajstih letih, ko je pričel obiskovati pravno šolo je premagal ruskega mojstra Blumenfelda 7-3, leto kasneje pa je v St. Petersburgu dobil naslov ruskega mojstra. Pri 22 je dobil prvi pomembnejši turnir skupaj z Nimzovičem in bil med petimi, ki jim je car Nikolaj kot prvim dodelil naslove velemojstrov. Med prvo svetovno vojno se je pridružil rdečemu križu na avstrijski fronti, kjer je bil tudi ranjen, bil pa je tudi odlikovan za hrabrost. Leta 1920 je prvič postal prvak Sovjetske zveze. Naslednje leto je zapustil ženo in odšel živet v Pariz, ter 1925 postal francoski državljan. Leta 1927 pa je postal 4. uradni svetovni prvak, ko je z 6-3 ob 25 remijih premagal Capablanco. V naslednjih letih je poleg tega da se je že četrtič oženil še dvakrat obranil naslov proti Bogoljubovu, nato pa ga je presenetljivo izgubil proti Euweju leta 1935, vendar le za dve leti, ko si ga je priboril nazaj.

Nato je leta 1938 na Nizozemskem zmagal na do tedaj najmočnejšem turnirju AVRO. Ob izbruhu 2. svetovne vojne ni hotel igrati kot član Francoske reprzentance na olimpijadi proti Nemcem, med vojno pa je kljub temu zato da je zaščitil ženo in njeno premoženje napisal nekaj kritičnih esejev o židih in se udeleževal nacističnih turnirjev, zato po vojni ni bil zaželjen na turnirjih. 23.3.1946 je umrl v za šahovnico v hotelski sobi v Estorilu med pripravami za dvoboj z Botvinikom. Ker nihče ni hotel prevzeti trupla, so ga pokopali šele po treh tednih na stroške Portugalske šahovske zveze. Šele leta 1956 sta se Francoska in Ruska šahovska zveza dogovorili za njegov prekop v Pariz, FIDE pa je priskrbela spomenik v obliki šahovnice.

nekaj njegovih partij (format PGN)